Aplikativne raziskave in rešitve

Inštitut za vode Republike Slovenije je za potrebe priprave Načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO) izdelal predlog kataloga gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov. Glede na podana izhodišča in vsebino naloge so končni cilji naloge naslednji.

Za potrebe izvajanja “Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja” (Uradni list RS, št. 89/08) v zvezi s pripravo za državo prioritetnih državnih prostorskih načrtov je bila vzpostavljena evidenca HH študij za katere sta IzVRS in ARSO podala mnenje o skladnosti z metodološkim pravilnikom in izdelan podatkovni sloj na ravni k.o., ki je bil objavljen v Atlasu okolja. HH (hidrološko hidravlične) študije so bile izdelane v postopkih priprave DPN-jev, občinskih prostorskih aktov in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 2012 je bila na podlagi evidence in pridobljenih vektorskih podatkovnih slojev prvič izdelana integralna karta razredov poplavne nevarnosti za območje RS.

Pomembnejša območja poplavne nevarnosti opredelimo kot del območij poplavljanja, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode razlije in tudi zadrži, kar lahko zmanjša škodne posledice dolvodno. Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja). Določitev območij je utemeljena v obeh relevantnih podzakonskih aktih, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za kartiranje. Pomen območij je poudarjen tudi v evropskih dokumentih v zvezi z naravnimi ukrepi zadrževanja voda, zeleni infrastrukturi in doseganjem sinergije ukrepov poplavne in vodne direktive. Osnovni namen izdelave strokovne podlage je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega naravnim poplavnim procesom s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti 2015-2021.

Prisotnost morja opredeljuje cel niz specifičnih dejavnosti, kot so industrija, turizem, pristaniške dejavnosti, marikultura, ribištvo…, ki so neposredno vezane na morje oziroma na rabo morja, ali pa so njihove spremljevalne dejavnosti. Prek rabe morja pa te dejavnosti neposredno vplivajo druga na drugo, si konkurirajo in vsiljujejo različne pravne režime, pri čemer lahko nastajajo tako konflikti rabe morja v razmerju do ciljev varovanja bivalnega okolja, do naravnih ekosistemov in krajine, kakor tudi glede podeljenih vodnih pravic in zmanjševanja ekonomske uspešnosti nekaterih dejavnosti.

Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega (človekovega) izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Če jih ne odstranimo, tam tudi ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali se nahajajo odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, izvirajo pa tako iz aktivnosti na kopnem (poselitev, turizem, industrija) kot na morju (ribištvo, marikultura, pomorski promet).

Poročilo o prevladujočih obremenitvah in vplivih vsebuje opis dejavnosti ljudi v obalnem območju in na morju ter neposredne in posredne obremenitve in vplive, ki jih te dejavnosti povzročajo. Različne dejavnosti lahko povzročajo fizične izgube habitatov vključno s fizičnimi poškodbami morskega dna, obremenitve okolja s hrupom in z odpadki, onesnaževanje z nevarnimi snovmi in s hranili ter biološke obremenitve. Na spodnji sliki je prikazana povezava med deskriptorji in elementi, obravnavanimi v poglavju za opis obremenitev in vplivov.